Člani kulturno-umetniškega oz. gledališkega krožka smo torkov popoldan 11. junija preživeli v Ljubljani, natančneje v Lutkovnem gledališču Ljubljane. Gledališkega dogodka smo se dlje časa zelo veselili in izkazalo se je, da ne zaman.

V LGL na Krekovem trgu smo si v dvorani Šentjakobskega gledališča ogledali predstavo Kit na plaži. Dramska igra je nastala po istoimenskem sodobnem mladinskem romanu Vinka Moederndorferja. Zgodba je pripovedovala o najstnici Niki, ki se je z družino vrnila iz Francije in si v novem kraju in novi šoli iskala nove prijatelje. A Nika, ki je bila v šoli superodličnjakinja in je obiskovala še kopico izvenšolskih dejavnosti, je pred sošolci in prijatelji prikrivala družinsko skrivnost – mlajšega brata Igorja, ki je bil zelo drugačen, saj je bil otrok z Downovim sindromom …

Predstava z odlično igralsko zasedbo nas ni pustila ravnodušne – globoko se nas je dotaknila in nam izvabila solze ganjenosti. Vsi smo bili enotnega mnenja, da je predstava namenjena tako otrokom kot odraslim in da bi jo moralo videti čim več gledalcev.

Po končani predstavi smo se sprehodili po Stari Ljubljani in si privoščili slasten sladoled. Ker smo imeli nekaj več vstopnic in dovolj prostora v kombiju, smo povabili s seboj v gledališče še gospo tajnico Mojco Breznik, predstavnico sveta staršev gospo Evo Halašovo s sinom Matyašem, v Ljubljani pa se nam je pridružila še naša lanskoletna devetošolka Lucija Konda. Sklenili smo, da bomo v novem šolskem letu večkrat obiskali gledališče, če bo le mogoče. In verjeli ali ne, nekateri so bili tokrat prvič v gledališču … Naše navdušenje nad gledališčem bi zagotovo delil z nami tudi naš veliki belokranjski poet Oton Župančič (dramatik, dramaturg in ravnatelj SNG), čigar 70. obletnice smrti smo se spominjali ravno 11. junija.

Polni lepih vtisov smo se v zgodnjih večernih urah z voznikom Pavlom vračali domov. A od doma so pričele prihajati pretresljive in zaskrbljujoče vesti o siloviti toči, ki je prizadela mnoge domačije v naši prelepi Poljanski dolini. Tako smo komaj čakali, da pridemo domov.

 

 

Marija Volf, mentorica