Spoštovane učenke, učenci, starši…
Pot življenja in razvoja se riše s svinčnikom, s pisalom, ki je vsak dan krajše. Potrudimo se, da narišemo kaj lepega, dokler ga še imamo.
Izkoristimo torej svoj glas za ljubeznivost, svoja ušesa za sočutje, svoje roke za dobrodelnost, razum za resnico in svoje srce za ljubezen, saj nihče ni tako reven, da tega ne more pokloniti in nihče ni tako bogat, da tega ne bi potreboval.
